DRUŽBENOEKONOMSKI PROFIL OBEH ZAJETIH OBMOČIJ
Čezmejna teritorialna območja

GORIŠKA

Goriška regija je četrta v Sloveniji po svoji površini, locirana je na skrejnem zahodu države, tik ob italijanski meji. Ozemlje je hribovito predvsem na njenem osrednjem in severnem delu, vendar ne seka goste povezovalne mreže s sosednjo Furlanijo, ki je vsekakor bolj dostopna v južnejšem delu.
Po velikosti je enaka Pokrajini Benetke, vendar pa ima le nekaj več kot osmino celotnega prebivalstva naše pokrajine; je torej slabo poseljena in ima samo dve mesti, ki dosegata 10.000 prebivalcev.
Stopnja natalitete je zelo blizu stopnji smrtnosti, a je stanje nekoliko boljše, ker prihaja precej novih priseljencev Torej je prebivalstvo Goriške v primerjavi z ostalimi stvarnostmi industrializiranega sveta, dokaj mlado (čeprav v slovenskem nacionalnem kontekstu vendarle predestavlja višji odstotek ostarelih od povprečja): to dobimo ob indeksu starosti, ki le nekoliko presega prag 100%, kar pomeni, da je število "over 65" in "under 14" v bistvu izenačeno.
Lokalna delovna sila predstavlja okrog 6% nacionalne celote, 10.000 lokalnih uprav pa predstavlja 7% iste postavke v celo Sloveniji. V regiji je stopnja podjetništva nad nacionalnim povprečjem, čeprav na slovensko dodano vrednost vpliva le s 6%. Stopnja brezposelnosti je ustaljena na 6%, kar je pravzaprav polovica od slovenskega nacionalnega povprečja.
Regija je specializirana predvsem v proizvodnji in distribuciji energije, sledi jima gradbeništvo, predelovalna industrija, kmetijstvo in transport, čeprav dejavnosti na področju storitev prispevajo več kot polovico lokalne dodane vrednosti.

Vizualizacija PDF

OBALNO-KRAŠKA

Po svoji površini je najmanjša slovenska regija in je edina, ki ima izhod države na Jadransko morje. Gostota prebivalstva Obalno-Kraške regije je nekoliko višja od nacionalnega povprečja in skoraj dvakrat tolikšna kot v Goriški.
Njeno središče je Koper (Capodistria), ki s svojimi 47.000 prebivalci predstavlja največje mesto v čezmejnem prostoru in tudi eno največjih v Sloveniji nasploh.
Na demografsko strukturo vplivata dva dejavnika: nizka nataliteta (samo 0,7 rojenih na 100 prebivalcev) in visoka stopnja migracije, kar je znak, da je regija dokaj privlačna. Indeks odvisnih ostarelih prebivalcev je nižji od nacionalnega povprečja in je pozitiven znak, predvsem glede na bodoče dinamike javnega dolga.
Lokalnh uprav je okrog 10.000, okrog 7% od nacionalne celote, čeprav je Obalno-Kraška regija ena najmanjših v Sloveniji; tudi zato je stopnja podjetništva precej visoka (9,4%), odločno višja od nacionalne (7,1%).
Število zaposlenih (5,2%) v primerjavi z nacionalno celoto, ima nekaj več "teže" glede sestave dodane vrednosti (5,3%). Trn v peti lokalnega gospodarstva pa je stopnja brezposelnosti, ki je sicer nižja od nacionalnega povprečja, a ostaja vendarle dokaj visoka (9,4%).
Dostop do morja omogoča Obalno-Kraški regiji specializacijo na področju ribištva, dejavnosti v zvezi s turizmom (hoteli in restavracije), pomembna sta tudi pridobivanje rud in gradbeništvo, storitvene dejavnosti pa k oblikovanju nacionalne dodane vrednosti prispevajo kar z več kot 70%.

Vizualizacija PDF